Avtor na osnovi preučenih vicedominskih knjig s konca 14. stoletja iz ponovno dostopnega arhiva koprske komune podaja podobo poznosrednjeveškega Kopra in njegovih mestnih predelov, port. Ugotavlja, da je bil takratni Koper po magnitudi svojega gospodarstva, po številu prebivalstva in po svoji urbani podobi primerljiv s poznosrednjeveškima Zadrom ali Dubrovnikom, ki v zgodovinopisju veljata za največji, kakor tudi za ekonomsko in politično najuspešnejši poznosrednjeveški vzhodnojadranski mesti. Bil je eno najpomembnejših beneških oskrbovališč. Ugotavlja tudi, da družbena podoba in vloga koprskih port ni bila identična njihovi podobi in vlogi v 19. stoletju in v zgodnjem novem veku.